Ključna beseda: življenjski slog

»Začelo se mi je mešati, ker nisem mogel početi ničesar. Zapleteno obdobje. Edino, kar sem lahko delal doma, je bilo kuhanje.«

»Precejšnje razodetje je bilo zame spoznavanje posla.«

»Izključno s spoznavanjem različnih ljudi. To je skladno z nekakšno francosko filozofijo. Precej odprti smo, z vsemi se pogovarjamo in tako pridemo do priložnosti.«

»Poznam slabe francoske mojstre. Predstava večine pa je, aha, ti si Francoz, torej znaš delati slaščice.«

»Morda nisem dovolj strasten glede tega posla, da bi se bolj angažiral, morda imam preveč drugih strasti.«

»Če sem v gozdu, s seboj jeseni vzamem vrečko, ki jo nosim v žepu kratkih hlač. Vsake toliko se razgledam in če najdem gobe, jih naberem.«

»Vsaka napaka te lahko drago stane. Zato moraš biti v hribih zbran. To mi je všeč. Da ne razmišljam o ničemer drugem, samo sem v trenutku.«

»Zanašam se na sposobnost preseganja lastnih meja – na um in telesne predispozicije.«

»Hrana je pač univerzalni ključ. Najboljša kuhinja je tista od doma. Rad delam z osnovnimi francoskimi recepti.«

»Kot pravi Francoz zelo rad jem. Morda se ne opazi, ker sem precej suh, ampak res rad jem.«

»Biti srečen. Zakaj se ne bi trudili za srečo? Dobro, včasih pridejo težave, življenje je lahko zapleteno.«

»Najboljša kuhinja je tista od doma. Rad delam z osnovnimi francoskimi recepti. Enostavno. Takšne jedi so mi najljubše.«

»To bi lahko bila življenjska filozofija vsakogar. Biti srečen. Zakaj se ne bi trudili za srečo?«

»Serija se bo osredinjala predvsem na estetsko in družabno sceno pola, prestavila pa bo tudi strast, ki jo gojijo pri profesionalnem polu.«

»Tako kot mišice tudi kosti postajajo močnejše, če jih uporabljamo.«

»Sosedje so element vsakdana, ki nam lahko zelo intenzivno ukrojijo življenje.«

»Besedilo, ki se poskuša ogibati stereotipom na način, da pravzaprav generira nove stereotipe, pa ta odnos ustvarja prek na videz mimobežne, a v resnici precej kompleksne medosebne interakcije – sosedske.«

»V družbah industrijske moderne sta se zgodili predvsem dve veliki spremembi v odnosu med generacijami: za nove generacije ni dovolj, da si samo pridobijo znanje predhodnic, da sprejmejo tradicijo, ampak morajo preseči starejše generacije, če se hočejo potrditi. Vsaka nova generacija v sodobni družbi želi biti inovativna, izvirna. Ta pritisk dodatno vzpostavlja medgeneracijske napetosti.«

»Ko se 'ta mladi' pod pritiski in brez podpore lastne podporne mreže zlomijo, jim 'ta stari' pridejo pomagat. Izkaže se, da so vendarle vrednote ta starih, kot so solidarnost, empatija in sočutje, univerzalnejše in pomembnejše od pragmatičnih materialno-kariernih vrednot mladih. To je pomembno sporočilo besedila in uprizoritve za naš razčlovečeni svet.«

»Starejši zagovarjajo ideale, za katere so se zavzemali kot pripadniki študentskega revolucionarnega gibanja konec šestdesetih let 20. stoletja, mlajši pa so individualisti sodobne družbe, ki so nenehno v stresu in vse napore vlagajo v študij in uspešnost, ne poznajo pa več sproščenega druženja. Jasno je, da se bosta morali sprti strani na neki točki zbližati …«

»Nočem te strašiti, ampak moram ti povedati, zato da lahko kaj naredimo!«

»To pomeni, da niti ne potrebujete slikanja PET, ampak greste preprosto k svojemu zdravniku, on pa vas napoti na odvzem krvi.«

»Zdravila v prvih petih letih pri tem naredijo veliko dobrega, ampak ko se 'medeni tedni' končajo, po petih letih, imajo sicer še dobre učinke, ne morejo pa več preprečiti padca in zamrznitev v gibanju.«

»To je preveč za njihove možgane, raje ostanejo doma in se izognejo stresu.«

»Želim si torej, da bi vsaj ena izmed naših študij, in omenil sem jih kar nekaj, privedla do tega zdravila za Alzheimerjevo bolezen in Parkinsonovo bolezen.«

»Alzheimerjevo bolezen vidim kot motnjo življenjskega sloga, ne nesrečno usodo zaradi biologije. Pri tem so izjema mladi ljudje, ki zbolijo zaradi genetike.«

»Opazimo pa lahko velik upad upoštevanja vseh drugih ukrepov razen vzdrževanja medsebojne razdalje v javnosti.«

»Med tremi ukrepi, ki so bili ves čas v veljavi, se je delež tistih, ki podpirajo obvezno nošenje mask na zunanjih površinah, zmanjšal glede na prvi val za pet odstotnih točk.«

»Tudi tukaj je videti, da skozi vse valove raziskave ni bilo zaznati kakšnih večjih sprememb, so pa mlajši bolj skeptični od starejših glede cepiva.«

»Vsi izsledki kažejo, da se bomo v Sloveniji v prihodnosti srečali z dolgoročnimi posledicami pandemije, tudi zaradi njenega vpliva na slabši življenjski slog prebivalcev.«